ZGODBICA


Mlada družina se je odločila, da bo imela otroke. Oba, mama in oče sta kadila že iz svoje mladosti. Mlada mamica je tudi med nosečnostjo nadaljevala s kajenjem, čeprav so ji zdravniki odsvetovali. Trdila je, da se to otroku ne more poznati, saj ona požira dime in le ti gredo v pljuča ne pa k otroku. Tako je prišel na svet mali Janezek, katerega telo je bilo že navajeno na cigaretni dim. Mali Janezek je bil vse otroštvo izpostavljen pasivnemu kajenju, kar mu je šlo zelo na živce. Nekajkrat se je celo tako razjezil, da se je zaklenil v sobo ali pa vrgel mamine cigarete v smeti. Prisegal je, da on ne bo nikoli kadil, saj je tudi v šoli večkrat slišal, kako škodljivo je kajenje za človeka.
V šoli je bil dober učenec, predvsem pa dober športnik, treniral je tek in je bil zelo dober. V šoli tudi ni imel hujših problemov, nekaj manjših, kot jih imajo vsi, vendar jih je pridno premagoval. Prav zaradi teka je bil tudi proti kajenju, saj se za športnika tudi ne bi spodobilo, da kadi.
Rad je hodil na zabave, v kino in včasih tudi v disko, če je le prepričal starše. Bil je dokaj navaden mladenič. Nekoč pa ga je prijatelj povabil na žur, kjer so bili tudi srednješolci in študentje. Večina jih je kadila in pila. Iz mlajših, ki niso še kadili, so se norčevali in jim zagrozili, da bodo morali domov, če ne bodi pokadili vsaj enega "čika". Nekateri so takoj začeli kaditi, le da jim ne bi grozili, Janez pa se je nekaj časa upiral. Na koncu,ko so mu rekli, naj gre domov, ker je še otrok in noče kaditi, je tudi on prižgal svoj prvi cigaret. Večini fantov, ki so prvič poskusili kaditi, je bilo slabo, le Janezu ni bilo tako slabo, ker je bilo njegovo telo že navajeno na cigaretni dim, predvsem zaradi njegovih staršev, ki so veliko kadili. Najprej je samo dim vlekel v usta in potem izpihnil, tako da je imel občutek ,da je pomemben in odrasel. Kasneje mu je prijatelj rekel, naj ne bo otrok in naj kadi po moško, tako je Janezek prvič močno povlekel dim v pljuča.
Kajenje je Janezku že v osnovni šoli postala navada in velikokrat je s prijatelji popoldan odšel kadit pod most blizu šole. Ko je končal osnovno šolo in se vpisal na gimnazijo, je pokadil že kar nekaj cigaret na dan. Enostavno ni mogel zdržati brez cigarete. Kadil je v šolskem stranišču, pod mostom, za hišo, pri prijatelju, na štadionu, na zabavah, v disku, večkrat je celo odšel na sprehod, le da je lahko v miru kadil. Zaradi kajenja je bil nekajkrat tik pred izklučitvijo iz šole, saj so ga dobili kaditi na šolskem stranišču, kar je bilo vsekakor strogo prepovedano. Ko so starši od ravnatelja izvedeli, da njhov sin kadi, se sploh niso čudili. Njegova mama je celo rekla, da to sploh ni čudno, saj da vsi mladi fantje že kadijo in da je tudi ona, ko je bila toliko stara, že kadila. Tako je Janezek dobival od doma podporo in je nadaljeval s kajenjem, vendar pa doma nikoli ni kadil, saj ga je bilo sram.
Janezek se kmalu ni mogel več zbrati, ni mogel misliti na šolo, med urami ni več poslušal, mislil je samo na "čik", ki ga bo pokadil med odmorom, vendarle pa je šolo še nekako izdeloval.
Kljub zasvojenosti s kajenjem je Janezek nadaljeval s treniranjem teka in bil še kar naprej dober, vendar pa se je kajenje na Janezku poznalo. Vedno težje je tekal, čeprav je sam mislil, da je za to krivo pomanjkanje treninga, po treningu je večkrat kašljal in pljuval iz sebe katran, ki se mu je nabiral v pljučih, tudi težje je dihal.
Nekaj dni pred pomembno tekmo je bil zelo živčen in je pokadil kar nekaj cigaret zaporedoma. Potem se je pa zgodila tragedija. Med tekom je padel v nezavest, ker mu je zmanjkalo kisika. Ko so mu slikali pljuča, so ugotovili, da ima že veliko katrana v njih in da so njegova pljuča zelo šibka.. Moral je prenehati s treniranjem, kar ga je povsem potrlo. Začel je še veliko več kaditi in celo prijatelji, ki so tudi kadili, so mu pravili, naj kadi manj. Tudi v šoli se mu je uspeh poslabšal in zadnji letnik je komaj končal. Vpisal se je sicer na univerzo, pa je ni končal, saj je več časa posvečal kajenju kot pa učenju.
Zaposlil se je v neki tovarni in bil je navaden delavec, čeprav je bil dovolj pameten, da bi naredil kakšno fakulteto in se bolje zaposlil. Njegovi nadrejeni so ga vedno opozarjali, naj manj kadi in več dela, saj je skoraj vsakih pet minut nehal delati in pokadil en "čik".
V bistvu je Janezek delal samo za cigarete in vedno ko je šel v trgovino, je kupil pol štruce kurha, liter mleka in pet zavojčkov cigaret. Velikokrat celo ni plačal računov, predvsem zato, ker ni imel denarja, saj ga je porabil za cigarete.
Nekoč je med "čikpavzo" skoraj povzročil tragedijo, saj je njegov ogorek povzročil požar v skladišču. Nastala je kar velika gmotna škoda, zaradi česar so ga odpustili. Iskal je službo, vendar je ni mogel najti, saj bile vse zanj premalo plačane ali pa mu niso bile všeč.
Janezek si tudi ni mogel dobiti stalne punce, saj ga nobena ni hotela niti pogledati. Janezek je bil namreč zelo zanemarjen, po več tednov je nosil ista oblačila, zelo je smrdel po cigaretnem dimu, bil je neobrit in vedno je imel velike črne podočnjake. Cigareti so ga povsem uničili, tako njega kot njegovo življenje. Životaril je, delal občasna dela pri obrtnikih, toliko da je zaslužil dovolj denarja za cigarete in za nekaj hrane. Tako je Janezek živel kar nekaj let. Potem pa je enkrat začutil bolečine v prsih, poleg tega je iz dneva v dan težje dihal in vsak dan kašljal in pljuval iz sebe katran.
Na pregledu pri zdravniku je bil zdravnik zelo pozoren na njegov kašelj, vprašal ga, je koliko ciaret pokadi na dan in koliko časa že kadi. Ko mu je Janezek odgovoril, mu je zdravnik predlagal pregled pljuč. Nekaj časa je Janezek s pregledom odlašal, potem pa je le odšel na pregled in ugotovili so, da ima raka na pljučih in dihalih.
Na začetku se še ni zavedal, kaj sploh to je, vendar pa ko mu je zdravnik povedal, da ima pred seboj le še kakšen mesec ali dva življenja, mu je bilo takoj vse jasno. Takoj ko je stopil iz zdravstvenega doma, se je odločil, da bo vsaj zadnje dni življenja zdržal brez cigaret, kar pa je ostala le odločitev. Tako je Janez zakadil še zadnje dni svojega življenja. Ko je umrl, se je zbralo na njegovem pogrebu veliko ljudi, nekaj se jih je takrat, prav zaradi Janeza in njegove bolezni, odločilo, da bodo nehali kaditi.

p.s.
Janezka je na življenjski poti od rojstva do smrti spremljal cigaretni dim, ki mu je krojil življenje. Mladi imamo ponavadi svoje življenje še v svojih rokah, nikar ga ne prodajmo cigaretnemu dimu. Cena je zelo velika.
[START] [ZGODOVINA] [SESTAVA] [POSLEDICE] [STATISTIKA] [UKREPI] [ZGODBICA] [ODVAJANJE] [POVEZAVE] [ZAHVALE] [O STRANI] [AVTORJI] [ENGLISH] [SLOVENSKO]