ZGODOVINA


Zaèetki so v verskem obredu Indijancev
Zgodovina tobaka in tobaènih izdelkov nasploh se za Evropejce zaène 12. oktobra 1492, ko se je Kri¹tof Kolumb izkrcal na enem od Bahamskih otokov. Ob izkrcanju so ga pozdravili domaèini in mu ob tem prinesli razna darila, med njimi tudi velike posu¹ene liste neke takrat ¹e neznane rastline. Kolumb je v ladijski dnevnik zapisal, da je sreèeval mo¹ke in ¾enske, ki so imeli v rokah nekak¹en ogenj in kadili. Ti mo¹ki in ¾enske so nosili v rokah kadilno cev, v kateri so bila zeli¹èa, med njimi tudi tobak. Na enem koncu so to cev pri¾gali, na drugem koncu pa iz nje vdihovali dim. S tem so se omamljali in uspavali, poleg tega pa naj bi jih to varovalo tudi pred utrujenostjo. Ob povratku v ©panijo je Kolumb poroèal tudi o tej nenavadni navadi.

Tobak osvoji Evropo
Proti vzhodu je tobak ¹el predvsem po zaslugi Jeana Nicota, francoskega poslanika na portugalskem dvoru. Po njem je tobaèna rastlina dobila ime Herba Nicotiana, njen glavni alkaloin pa nikotin. Nicot je okrog leta 1560 poslal nekaj primerkov te rastline Katarini Medièejski, materi takratnega francoskega kralja. Ob tem ji je tudi poroèal o veliki zdravilni moèi te rastline in ji priporoèil njuhanje v prah zdrobljenih tobaènih listov. Tobakovo zeli¹èe so imeli za rastlino, ki zdravi vse bolezni (HERBA PANACEJA). Novica o veliki zdravilni moèi tobaka se je hitro raz¹irila po Evropi. V Anglijo je leta 1586 Sir Francise Drake prvi prinesel kajenje v obliki kajenja pipe. Tako je kajenje pri¹lo v angle¹ko vi¹jo dru¾bo. Ob koncu 16. stoletja je pri¹el tobak v Turèijo, èemur pa je nasprotovala predvsem tamkaj¹nja oblast. Nato se je raz¹iril ¹e na Bli¾nji vzhod in po celotnem Balkanu, kjer so zaèeli prviè kaditi tudi vodne pipe in cigarete.

Pojavijo se prvi nasprotniki
Kmalu po hitri raz¹iritvi tobaka in z njim kajenja po Evropi so se zaèeli pojavljati in ogla¹ati razni pisci, ki so nasprotovali hvali tobaka kot vsesplo¹nemu zdravilu in njegovi uporabi za omamljanje. Eden glavnih nasprotnikov je bil angle¹ki kralj James I., ki je kajenje opisal kot:"… za oèi nagnusna navada, ki je zoprna za nos, ¹koduje mo¾ganom in je nevarna za pljuèa." Dejal je, da lahko èrn, smrdeè dim tobaka primerjamo s sajami na dnu pekla. Kljub velikemu ¹tevilu nasprotnikov se je kajenje ¹e ¹irilo. Oblasti razliènih dr¾av pa niso vedele, kako naj ukrepajo. Njihova dol¾nost je bila namreè opozoriti ljudi na ¹kodljivost pretiranega kajenja, po drugi strani pa je imela dr¾ava veliko prihodka s tobaènim davkom.

Pojavijo se cigarete in mno¾ièno u¾ivanje tobaka
V 17 in 18. st. pa so se kadilne navade ljudi bistveno spremenile. V ©paniji in na Portugalskem so v veèini kadili cigarete, v Angliji, Nemèiji in na Nizozemskem pa so kadili pipe. ©ele v napoleonskih vojnah, ko je pri¹lo do stikov med angle¹kimi vojaki in ¹panskimi obièaji, se je kajenje cigaret raz¹irilo tudi po Angliji. Kajenje cigaret se je sicer zaèelo in tudi najbolj raz¹irilo v Turèiji. Casanova je ¾e leta 1767 v svojih spominih omenjal kadilne cevke SIGARITE, Francisco Goya pa je ¾e slikal kadilce s cigareto v ustih. Ostali Evropejci so se najbr¾ nauèili kaditi cigarete od Turkov in Rusov leta 1854 med krimsko vojno. Od teg èasa se je kajenje cigaret hitro raz¹irilo po celem svetu. Prav cigareta, v papir zavit tobak, je z mo¾nostjo inhaliranja tobakovega dima omogoèila mno¾ièno u¾ivanje tobaka.

Tobak postane naslada in strup
V 19. in 20. st. se razvije tobaèna industrija, z nastankom filmske industrije pa se okrog leta 1940 pojavijo tudi prve reklame, ki so prikazovale tobak kot vir u¾itkov. ©ele z razvojem kemije je bilo mo¾no natanèno doloèiti in preuèiti snovi v tobakovih listih. Tako so do prvih ugotovitev, kako strupen je v resnici tobak, pri¹li leta 1950, ko je ameri¹ki kirur¹ki oddelek izdal o tem prvo poroèilo. Okrog leta 1970 je zdravni¹ki koncilij odloèil, da mora biti na vsaki ¹katlici cigaret opozorilo o njihovi ¹kodljivosti za zdravje. V ljudeh pa je le ostal obèutek, da kajenje tobaka zbuja posebne obèutke naslade. Ob tem pa je zelo pomembno, da vse te raziskave, vse te ugotovitve o ¹kodljivoti nikotina in tudi vsi ukrepi niso niè vplivale na porabo tobaka v 19. in 20. stoletju.

Epidemièno ¹irjenje kajenja
Epidemièno ¹irjenje kajenja se je zaèelo kmalu po prvih cigaretah. Kajenje cigaret je najprej osvojilo mo¹ke, èez nekaj desetletij tudi ¾enske. Ta èasovna zakasnitev je danes pomemben razolg za manj¹e ¹tevilo za pljuènim rakom obolelih ¾ensk. V Sloveniji je ¹ele prva svetovna vojna pomenila zaèetek mno¾iènega kajenja cigaret, saj je avstroogrska vlada redno oskrbovala vojake na frontah z zavojèki cigaret. Èez kaki dve desetletji pa se je kajenje zaèelo ¹iriti tudi med Slovenkami.

Kadilci kajenje opu¹èajo in vendar je vedno veè kadilcev
Zadnje èase se pojavljajo ugotovitve, da se je zavest o ¹kodljivih snoveh v tobaku utrdila in da se veliko kadilcev tega zaveda in zato ¾e opu¹èajo kajenje. Vendar pa na drugi strani prihaja do strmega nara¹èanja ¹tevila kadilcev med mladimi in ¾enskami in tudi med kadilci, ki pokadijo tudi veè ¹katlic cigaret dnevno. Poraba cigaret zato ¹e vedno nara¹èa, predvsem v dr¾avah v razvoju in v nerazvitih dr¾avah. Kadilske navade so v posameznih de¾elah kar precej razliène in odvisne predvsem od tega, koliko mladih mo¹kih in ¾ensk je ¾e zasvojenih s kajenjem.
[START] [ZGODOVINA] [SESTAVA] [POSLEDICE] [STATISTIKA] [UKREPI] [ZGODBICA] [ODVAJANJE] [POVEZAVE] [ZAHVALE] [O STRANI] [AVTORJI] [ENGLISH] [SLOVENSKO]