SESTAVA
V tobaènem dimu je veè tisoè razliènih
kemiènih spojin v plinastem, tekoèem stanju ali pa v
obliki mikroskopskih delcev. Najpomembnej¹i in eden
najnevarje¹ih je nikotin. Poleg tega so v cigaretnem dimu
¹e katran, aldehidi, ogljikov monoksid, ketoni, piridini,
fenoli, amoniak, metanol, ¾veplov dioksid in ¹e mnogi
drugi.
Uèinki tobakovega dima na organizem:
- katran dra¾i sluznico dihal
- nikotin slabi vid
- nikotin vpliva na avtonomni ¾ivèni sistem, vzbuja
obèutek u¾itka
- nikotin ¹kodljivo vpliva na srce in obtoèila
- nikotin se razgradi v jetrih
- nikotin se deloma nespremenjen izloèi skozi ledvice
- nikotin in druge snovi dra¾ijo sluznico ¾elodca in
èrevesja
- nikotin hromi funkcijo spolnih ¾lez
Nikotin
Kot lahko iz zgornjih izpisov o ¹kodljivosti tobaènega
dima vidimo, je nikotin gotovo najpomembnej¹i in najbolj
¹kodljiv del cigaret in tobaènih izdelkov nasploh.
Nikotin spada med huj¹e ¾ivène strupe, njegove
uèinke lahko celo primerjamo z uèinki tako hudega
strupa, kot je cianid.
Nikotin se razen v cigaretah uporablja ¹e kot poljedelski
insekticid in v veterinarski medicini kot zunanji paraziticid.
Nikotin, ki s kajenjem prehaja v kri, deluje bolj ali manj izrazito
na najrazliènej¹e telesne organe. Nekatere teh je zelo
lahko ugotoviti, npr. temperatura ko¾e se pri kajenju
¾e ene same cigarete zaradi skrèitve ko¾nih
¾il zmanj¹a iz normalnih 35C na samo 30C ali celo manj.
©e preprostej¹e lahko opazimo delovanje nikotina na
¹tevilo srènih utripov, ki se med kajenjem in po njem
poveèa. Akutni uèinki zastrupitve z nikotinom so
bruhanje, glavobol, vrtoglavica, bledica, tresenje rok,
izka¹ljevanje sluzastega izmeèka in splo¹na
oslabelost organizma. Pri hudih zastrupitvah nastopi smrt zaradi
ohromitve mo¾ganskega centra za dihanje in bitje srca.
Posledice kroniène zastrupitve z nikotinom se ka¾ejo
¹e posebej pri dolgoletnih kadilcih. Ti znaki so bolezenske
spremembe na ¾ilah in srcu, izguba apetita z motnjami v
prebavi, poveèano izloèanje kisline
¾elodènega soka, èiri na ¾elodcu in
dvanajsterniku, boleèe motnje ob menstruaciji pri
¾enskah, posledièna sterilnost ali spontani splavi
pri kadilkah, pri mo¹kih pa se lahko pojavi impotenca.
Kronièni kadilci trpe za nespeènostjo, zmanj¹uje
se jim ostrina vida, te¾ko razpoznavajo barve, pri nekaterih
se pojavi celo nikotinska slepota.
Kolièina nikotina v cigaretah se giblje od 0,5 do 2
miligramov v eni cigareti, v nekaterih pa celo veè.
Katran
Nekatere ¹kodljive snovi v tobakovem dimu vsebuje tudi
kondenzat dima ali tobakov katran. Pri cigaretah s filtrom se
njegova kolièina giblje med 15 in 25 miligrami v eni
cigareti. Pri kajenju 10 cigaret na dan se ga v 10 letih na
sluznico grla, sapnika in bronhijev prilepi okrog 1 kilogram. Del
se ga sicer izloèi, s za kadilce znaèilnim
ka¹ljanjem. Sluzasti izloèek pri takem ka¹ljanju
imenujemo kadilski katar. Drugi del katrana pa ostane predvsem v
pljuèih, kar moèno poveèuje mo¾nost za
nastanek pljuènega raka.
Ogljikov monoksid
Z kajenjem kadilci vdihujejo tudi ogljikov monoksid, plin brez
vonja in barve, ki nastaja pri izgorevanju tobaka in cigaretnega
papirja. V vdihanem cigaretnem dimu ga je 3 do 5 odstotkov. Njegova
koncentracija se spreminja s temperaturo, pri kateri cigareta gori
in s poroznostjo cigaretnega papirja. Njegova kolièina
nara¹èa proti koncu kajenja cigarete. Kadilci ga ne
izdihujejo, ker skozi pljuèa zelo hitro vstopa v kri in se
ve¾e na prena¹alce kisika v krvi, ki je hemoglobin.
Izpodriva kisik v krvi, saj je sposobnost ogljikovega dioksida za
spajanje s hemoglobinom veè kot 300-krat veèja kot
pri kisiku. Zato pride pri hudem kajenju do pomankanja kisika v
tkivih in organih. Ta plin je verjetno tudi udele¾en pri
okvarah nerojenih otrok kadilcev.
[START] [ZGODOVINA] [SESTAVA] [POSLEDICE] [STATISTIKA] [UKREPI] [ZGODBICA]
[ODVAJANJE] [POVEZAVE] [ZAHVALE]
[O STRANI] [AVTORJI] [ENGLISH]
[SLOVENSKO]