SESTAVA
V tobačnem dimu je več tisoč različnih kemičnih spojin v plinastem,
tekočem stanju ali pa v obliki mikroskopskih delcev. Najpomembnejši
in eden najnevarješih je nikotin. Poleg tega so v cigaretnem dimu še
katran, aldehidi, ogljikov monoksid, ketoni, piridini, fenoli,
amoniak, metanol, žveplov dioksid in še mnogi drugi.
Učinki tobakovega dima na organizem:
- katran draži sluznico dihal
- nikotin slabi vid
- nikotin vpliva na avtonomni živčni sistem, vzbuja občutek užitka
- nikotin škodljivo vpliva na srce in obtočila
- nikotin se razgradi v jetrih
- nikotin se deloma nespremenjen izloči skozi ledvice
- nikotin in druge snovi dražijo sluznico želodca in črevesja
- nikotin hromi funkcijo spolnih žlez
Nikotin
Kot lahko iz zgornjih izpisov o škodljivosti tobačnega dima vidimo, je nikotin gotovo najpomembnejši
in najbolj škodljiv del cigaret in tobačnih izdelkov nasploh.
Nikotin spada med hujše živčne strupe, njegove učinke lahko celo
primerjamo z učinki tako hudega strupa, kot je cianid.
Nikotin se razen v cigaretah uporablja še kot poljedelski insekticid
in v veterinarski medicini kot zunanji paraziticid.
Nikotin, ki s kajenjem prehaja v kri, deluje bolj ali manj izrazito
na najrazličnejše telesne organe. Nekatere teh je zelo lahko
ugotoviti, npr. temperatura kože se pri kajenju že ene same cigarete
zaradi skrčitve kožnih žil zmanjša iz normalnih 35C na samo
30C ali celo manj. Še preprostejše lahko opazimo delovanje nikotina
na število srčnih utripov, ki se med kajenjem in po njem
poveča. Akutni učinki zastrupitve z nikotinom so bruhanje, glavobol,
vrtoglavica, bledica, tresenje rok, izkašljevanje sluzastega
izmečka in splošna oslabelost organizma. Pri hudih zastrupitvah
nastopi smrt zaradi ohromitve možganskega centra za dihanje in
bitje srca.
Posledice kronične zastrupitve z nikotinom se kažejo še posebej pri
dolgoletnih kadilcih. Ti znaki so bolezenske spremembe na
žilah in srcu, izguba apetita z motnjami v prebavi, povečano
izločanje kisline želodčnega soka, čiri na želodcu in dvanajsterniku,
boleče motnje ob menstruaciji pri ženskah, posledična sterilnost ali
spontani splavi pri kadilkah, pri moških pa se lahko pojavi
impotenca. Kronični kadilci trpe za nespečnostjo, zmanjšuje
se jim ostrina vida, težko razpoznavajo barve, pri nekaterih se
pojavi celo nikotinska slepota.
Količina nikotina v cigaretah se giblje od 0,5 do 2 miligramov v eni
cigareti, v nekaterih pa celo več.
Katran
Nekatere škodljive snovi v tobakovem dimu vsebuje tudi kondenzat dima
ali tobakov katran. Pri cigaretah s filtrom se njegova količina
giblje med 15 in 25 miligrami v eni cigareti. Pri kajenju 10 cigaret
na dan se ga v 10 letih na sluznico grla, sapnika in bronhijev
prilepi okrog 1 kilogram. Del se ga sicer izloči, s za kadilce
značilnim kašljanjem. Sluzasti izloček pri takem kašljanju imenujemo
kadilski katar. Drugi del katrana pa ostane predvsem v pljučih, kar
močno povečuje možnost za nastanek pljučnega raka.
Ogljikov monoksid
Z kajenjem kadilci vdihujejo tudi ogljikov monoksid, plin brez vonja
in barve, ki nastaja pri izgorevanju tobaka in cigaretnega papirja.
V vdihanem cigaretnem dimu ga je 3 do 5 odstotkov. Njegova
koncentracija se spreminja s temperaturo, pri kateri cigareta gori
in s poroznostjo cigaretnega papirja. Njegova količina narašča proti
koncu kajenja cigarete. Kadilci ga ne izdihujejo, ker skozi pljuča
zelo hitro vstopa v kri in se veže na prenašalce kisika v krvi, ki
je hemoglobin. Izpodriva kisik v krvi, saj je sposobnost ogljikovega
dioksida za spajanje s hemoglobinom več kot 300-krat večja kot pri
kisiku. Zato pride pri hudem kajenju do pomankanja kisika v tkivih
in organih. Ta plin je verjetno tudi udeležen pri okvarah
nerojenih otrok kadilcev.
[START]
[ZGODOVINA]
[SESTAVA]
[POSLEDICE]
[STATISTIKA]
[UKREPI]
[ZGODBICA]
[ODVAJANJE]
[POVEZAVE]
[ZAHVALE]
[O STRANI]
[AVTORJI]
[ENGLISH]
[SLOVENSKO]