STATISTIKA


Kajenje je najbolj raz¹irjena narkomanija med ljudmi, saj podatki ka¾ejo, da je v zgodnjih devetdesetih letih kadilo skupaj kar 1,1 milijarde ljudi na na¹em planetu, to je 47% mo¹kih in 12% ¾ensk. Samo na Kitajskem je 300 milijonov kadilcev, od tega je 90% mo¹kih in 10% ¾ensk. V razvitih dr¾avah kadi 42% mo¹kih in 24% ¾ensk, v razvijajoèih pa pribli¾no 48% mo¹kih in 7% ¾ensk, kjer se kajenje ¹iri ¹ele v zadnjih letih.
Med mo¹kimi je raz¹irjenost kajenja odvisna od geografskega polo¾aja, ki doloèa tudi socialni polo¾aj. Najveè mo¹kih kadi v Zahodno-pacifi¹ki regiji, kjer kadi v povpreèju veè kot 60% mo¹kih, na Kitajskem, ki je najveèja dr¾ava te regije naprimer kadi kar 61% mo¹kih. Najman je kajenje med mo¹kimi raz¹irjeno v Afri¹ki regiji, kjer kadi povpreèno manj kot 30% mo¹kih. V dr¾avah z razvito tr¾no ekonomijo kadi v povpreèju 37% mo¹kih, v biv¹ih socialistiènih dr¾avah pa jih kadi celo do 60%.
Med ¾enskami je kajenje manj raz¹irjeno. V biv¹ih socialistiènih dr¾avah kadi povpreèno 28% ¾ensk, v dr¾avah z razvito ekonomijo 23%, v latinskih in karibskih dr¾avah pa pribli¾no 21%. V vseh ostalih svetovnih regijah kadi le pribli¾no 10% ¾ensk.
Starost, pri kateri ljudje pokadijo svojo prvo cigareto, iz leta v leto pada. V veliko dr¾avah zaènejo kaditi otroci ¾e pred 15 letom starosti. Najbolj je raz¹irjeno kajenje med mladimi ljudmi, naprimer v Ju¾ni Afriki kadi veè kot polovica mo¹kih mlaj¹ih od 35 let. V Franciji in ©paniji kadi veè kot 40% mladih ljudi, starih od 18 do 24 let. Kajenje v mladih letih poveèa nevarnost obolenja za boleznimi, ki so povezane s kajenjem. Mladim ljudem se je pozneje tudi te¾ko odvaditi kajenja. Med tistimi, ki kadijo skozi celo ¾ivljenje jih pribli¾no polovica umre zaradi kajenja, polovica od teh v srednjih letih (35-69) in druga polovica v starosti (nad 70).
Kadilec v svetovnem povpreèju pokadi 15 cigaret na dan. Najveè, 24 cigaret na dan pokadi kadilec v dr¾avah z razvito tr¾no ekonomijo. V razvijajoèih dr¾avah pokadi kadilec 14 cigaret na dan, v biv¹ih socialistiènih dr¾avah vzhodne Evrope pa 18. V afri¹ki regiji pokadi kadilec povpreèno 10 cigaret na dan, v ameri¹kih in evropski regiji pa pokadi kadilec povpreèno 18 cigaret na dan.
POVPREÈNA DNEVNA PORABA CIGARET NA KADILCA
Regija
©tevilo cigaret
na kadilca
SVET 15
Afrika 10
Severna Amerika 18
Azija 14
Evropa 18
Avstralija in
Oceanija		 15
Ju¾na Amerika 16

V enem letu kadilci pokadijo kar ¹est milijonov ton tobaka v razliènih oblikah, kot so cigarete, cigare, tobak za kajenje v pipah... Poraba tobaka v svetu nara¹èa iz dneva v dan, predvsem v revnej¹ih dr¾avah, medtem ko v razvitej¹ih dr¾avah upada, saj so ljudje bolj osve¹èeni o ¹kodljivosti tobaka. Pribli¾no ista je v dvajsetletnem obdobju ostala poraba cigaret v evropski regiji, upadla je v ameri¹ki regiji, v vseh ostalih pa je narasla, ¹e najbolj v zahodnopacifi¹ki regiji. Upad porabe v razvitih dr¾avah je pribli¾no enak porasti porabe v manj razvitih dr¾avah, tako da je celotna svetovna poraba ostala ista, to je pribli¾no 1650 cigaret na osebo na leto. Nenavaden primer rasti porabe cigaret je Kitajska, kjer se je v obdoblju od leta 1970 do leta 1990 poraba cigaret poveèala kar za 260%. V sedemdesetih letih tega stoletja je bila najveèja poraba cigaret v Kanadi, ©vici, ZDA, Avstraliji, Veliki Britaniji in ¹e v kateri bolj razviti dr¾avi. V teh letih je bila poraba nad 3000 cigaret na prebivalca. Do leta 1990 je poraba padla pod to ¹tevilko. V devetdesetih letih je poraba najveèja na Poljskem, v Grèiji, na Mad¾arskem in ¹e kje. Najhuj¹a je na Poljskem in v Grèiji, kjer je v letih 1990 - 1992 presegla ¹tevilo 3500 cigaret na osebo.

Poraba tobaka se v manj razvitih dr¾avah hitreje veèa tudi zaradi tihotapljenja cigaret iz zahoda in zaradi duty-free shopov na letali¹èih in na carinah, kjer ljudje kupujejo cigarete po obèutno ni¾jih cenah.
S porabo cigaret se veèa tudi letna proizvodnja tobaènih izdelkov. Za proizvodnjo cigaret se letno porabi 60 - 80% celotne svetovne proizvodnje tobaka, ki zna¹a okrog sedem milijonov ton letno. Ostali tobak je predelan v ostale tobaène proizvode, kot so tobak za pipe, tobak za ¾veèenje itd.
Veèina proizvodnje tobaka je v rokah dr¾avnih dru¾b ali velikih multinacionalk, ki nazdirajo pridelavo, predelavo in prodajo tobaka. Najveèji monopol ima dr¾ava na Kitajskem, kjer so leta 1993 prodali 17 bilijonov cigaret, kar zna¹a 31% celotne svetovne trgovine s cigaretami.
Kitajska je najveèji svetovni proizvajalec nepredelanega tobaka, pridela ga toliko kot sedem naslednjih najveèjih proizvajalk skupaj. Èeprav tobak raste v veè kot 100 dr¾avah 25 najveèjih proizvajalk pokriva 90% svetovne proizvodnje. Dr¾ave, ki uva¾ajo velike kolièine nepredelanega tobaka, so najveèkrat najveèji centri za predelavo tobaka. Veèina med njimi, kot so ZDA, Nemèija, Rusija in Japonska so tudi najveèji porabniki predelanega tobaka oz. cigaret. Druge, kot so Belgija in Singapur, spadajo med najveèje izvoznike konènih izdelkov iz tobaka. Veliko let so bile ZDA najveèje izvoznice nepredelanega tobaka. V zadnjih letih so njihovo vlogo prevzele Brazilija in Zimbabve, ki sta postali vodilni svetovni izvoznici nepredelanega tobaka. Pet dr¾av, to so Brazilija, Zimbabve, ZDA, Turèija in Italija, pokriva polovico svetovnega izvoza nepredelanega tobaka. V zadnjem èasu veèata izvoz tudi Kitajska in Malavi.
Pridelovanje tobaka v svetu (v 1000t)
Dr¾ava Pridelek 1970 Pridelek 1988
Kitajska 801 1728
ZDA 819 765
Indija 353 439
Brazilija 246 386
Rusija 256 381

V predelavi tobaka je na prvem mestu Kitajska, saj ga tudi najveè pridela. Indija porabi kar 6,3% svetovnega nepredelanega tobaka, vendar ga le 1,7% predela v cigarete.
Leta 1994 je svetovna proizvodnja cigaret zna¹ala 55 bilijonov cigaret, od tega so jih veè kot polovico proizvedli na Kitajskem, v ZDA, na Japonskem in v Nemèiji.
Veèina velikih uvoznic cigaret spada tudi med najveèje porabnice le teh. Med te dr¾ave spadajo Japonska, Francija in Rusija. Pri nekaterih drugih, kot so Hong Kong, Singapur in Nizozemska je uvoz pribli¾no enak izvozu.
[START] [ZGODOVINA] [SESTAVA] [POSLEDICE] [STATISTIKA] [UKREPI] [ZGODBICA] [ODVAJANJE] [POVEZAVE] [ZAHVALE] [O STRANI] [AVTORJI] [ENGLISH] [SLOVENSKO]