Kajenje je najbolj razširjena narkomanija med ljudmi, saj podatki
kažejo, da je v zgodnjih devetdesetih letih kadilo skupaj kar 1,1
milijarde ljudi na našem planetu, to je 47% moških in 12% žensk.
Samo na Kitajskem je 300 milijonov
kadilcev, od tega je 90% moških in 10% žensk. V razvitih državah
kadi 42% moških in 24% žensk, v razvijajočih pa približno 48%
moških in 7% žensk, kjer se kajenje širi šele v zadnjih letih.
Med moškimi je razširjenost kajenja odvisna od geografskega
položaja, ki določa tudi socialni položaj. Največ moških kadi
v Zahodno-pacifiški regiji, kjer kadi v povprečju več kot 60%
moških, na Kitajskem, ki je največja država te regije naprimer
kadi kar 61% moških. Najman je kajenje med moškimi razširjeno v
Afriški regiji, kjer kadi povprečno manj kot 30% moških. V državah
z razvito tržno ekonomijo kadi v povprečju 37% moških, v bivših
socialističnih državah pa jih kadi celo do 60%.
Med ženskami je kajenje manj razširjeno. V bivših socialističnih
državah kadi povprečno 28% žensk, v državah z razvito ekonomijo
23%, v latinskih in karibskih državah pa približno 21%. V vseh
ostalih svetovnih regijah kadi le približno 10% žensk.
Starost, pri kateri ljudje pokadijo svojo prvo cigareto, iz leta
v leto pada. V veliko državah začnejo kaditi otroci že pred 15
letom starosti. Najbolj je razširjeno kajenje med mladimi ljudmi,
naprimer v Južni Afriki kadi več kot polovica moških mlajših od 35
let. V Franciji in Španiji kadi več kot 40% mladih ljudi, starih od
18 do 24 let. Kajenje v mladih letih poveča nevarnost obolenja za
boleznimi, ki so povezane s kajenjem. Mladim ljudem se je pozneje
tudi težko odvaditi kajenja. Med tistimi, ki kadijo skozi celo
življenje jih približno polovica umre zaradi kajenja, polovica
od teh v srednjih letih (35-69) in druga polovica v starosti
(nad 70).
Kadilec v svetovnem povprečju pokadi 15 cigaret na dan. Največ,
24 cigaret na dan pokadi kadilec v državah z razvito tržno
ekonomijo. V razvijajočih državah pokadi kadilec 14 cigaret
na dan, v bivših socialističnih državah vzhodne Evrope pa 18.
V afriški regiji pokadi kadilec povprečno 10 cigaret na dan, v
ameriških in evropski regiji pa pokadi kadilec povprečno 18
cigaret na dan.
POVPREČNA DNEVNA PORABA CIGARET NA KADILCA
Regija
Število cigaret na kadilca
SVET
15
Afrika
10
Severna Amerika
18
Azija
14
Evropa
18
Avstralija in Oceanija
15
Južna Amerika
16
V enem letu kadilci pokadijo kar šest milijonov ton tobaka v
različnih oblikah, kot so cigarete, cigare, tobak za kajenje v
pipah... Poraba tobaka v svetu narašča iz dneva v dan, predvsem
v revnejših državah, medtem ko v razvitejših državah upada, saj
so ljudje bolj osveščeni o škodljivosti tobaka. Približno ista
je v dvajsetletnem obdobju ostala poraba cigaret v evropski
regiji, upadla je v ameriški regiji, v vseh ostalih pa je
narasla, še najbolj v zahodnopacifiški regiji. Upad porabe
v razvitih državah je približno enak porasti porabe v manj
razvitih državah, tako da je celotna svetovna poraba ostala
ista, to je približno 1650 cigaret na osebo na leto. Nenavaden
primer rasti porabe cigaret je Kitajska, kjer se je v obdoblju
od leta 1970 do leta 1990 poraba cigaret povečala kar za 260%.
V sedemdesetih letih tega stoletja je bila največja poraba
cigaret v Kanadi, Švici, ZDA, Avstraliji, Veliki Britaniji
in še v kateri bolj razviti državi. V teh letih je bila
poraba nad 3000 cigaret na prebivalca. Do leta 1990 je
poraba padla pod to številko. V devetdesetih letih je poraba
največja na Poljskem, v Grčiji, na Madžarskem in še kje.
Najhujša je na Poljskem in v Grčiji, kjer je v letih 1990 - 1992
presegla število 3500 cigaret na osebo.
Poraba tobaka se v manj razvitih državah hitreje veča tudi zaradi
tihotapljenja cigaret iz zahoda in zaradi duty-free shopov na
letališčih in na carinah, kjer ljudje kupujejo cigarete po
občutno nižjih cenah.
S porabo cigaret se veča tudi letna proizvodnja tobačnih izdelkov.
Za proizvodnjo cigaret se letno porabi 60 - 80% celotne svetovne
proizvodnje tobaka, ki znaša okrog sedem milijonov ton letno.
Ostali tobak je predelan v ostale tobačne proizvode, kot so
tobak za pipe, tobak za žvečenje itd.
Večina proizvodnje tobaka je v rokah državnih družb ali velikih
multinacionalk, ki nazdirajo pridelavo, predelavo in prodajo
tobaka. Največji monopol ima država na Kitajskem, kjer so leta
1993 prodali 17 bilijonov cigaret, kar znaša 31% celotne
svetovne trgovine s cigaretami.
Kitajska je največji svetovni proizvajalec nepredelanega tobaka,
pridela ga toliko kot sedem naslednjih največjih proizvajalk
skupaj. Čeprav tobak raste v več kot 100 državah 25 največjih
proizvajalk pokriva 90% svetovne proizvodnje. Države, ki
uvažajo velike količine nepredelanega tobaka, so največkrat
največji centri za predelavo tobaka. Večina med njimi, kot
so ZDA, Nemčija, Rusija in Japonska so tudi največji porabniki
predelanega tobaka oz. cigaret. Druge, kot so Belgija in
Singapur, spadajo med največje izvoznike končnih izdelkov iz
tobaka. Veliko let so bile ZDA največje izvoznice nepredelanega
tobaka. V zadnjih letih so njihovo vlogo prevzele Brazilija in
Zimbabve, ki sta postali vodilni svetovni izvoznici nepredelanega
tobaka. Pet držav, to so Brazilija, Zimbabve, ZDA, Turčija in
Italija, pokriva polovico svetovnega izvoza nepredelanega tobaka.
V zadnjem času večata izvoz tudi Kitajska in Malavi.
Pridelovanje tobaka v svetu(v 1000t)
Država
Pridelek 1970
Pridelek 1988
Kitajska
801
1728
ZDA
819
765
Indija
353
439
Brazilija
246
386
Rusija
256
381
V predelavi tobaka je na prvem mestu Kitajska, saj ga tudi največ
pridela. Indija porabi kar 6,3% svetovnega nepredelanega tobaka,
vendar ga le 1,7% predela v cigarete.
Leta 1994 je svetovna proizvodnja cigaret znašala 55 bilijonov
cigaret, od tega so jih več kot polovico proizvedli na Kitajskem,
v ZDA, na Japonskem in v Nemčiji.
Večina velikih uvoznic cigaret spada tudi med največje porabnice
le teh. Med te države spadajo Japonska, Francija in Rusija. Pri
nekaterih drugih, kot so Hong Kong, Singapur in Nizozemska je
uvoz približno enak izvozu.