Uèinki tobakovega dima na organizem:
- katran dra¾i sluznico dihal
- nikotin slabi vid
- nikotin vpliva na avtonomni ¾ivèni sistem, vzbuja obèutek u¾itka
- nikotin ¹kodljivo vpliva na srce in obtoèila
- nikotin se razgradi v jetrih
- nikotin se deloma nespremenjen izloèi skozi ledvice
- nikotin in druge snovi dra¾ijo sluznico ¾elodca in èrevesja
- nikotin hromi funkcijo spolnih ¾lez
Kot lahko iz zgornjih izpisov o ¹kodljivosti tobaènega dima vidimo, je nikotin gotovo najpomembnej¹i in najbolj ¹kodljiv del cigaret in tobaènih izdelkov nasploh.
Nikotin spada med huj¹e ¾ivène strupe, njegove uèinke lahko celo primerjamo z uèinki tako hudega strupa, kot je cianid.
Nikotin se razen v cigaretah uporablja ¹e kot poljedelski insekticid in v veterinarski medicini kot zunanji paraziticid.
Nikotin, ki s kajenjem prehaja v kri, deluje bolj ali manj izrazito na najrazliènej¹e telesne organe. Nekatere teh je zelo lahko ugotoviti, npr. temperatura ko¾e se pri kajenju ¾e ene same cigarete zaradi skrèitve ko¾nih ¾il zmanj¹a iz normalnih 35C na samo 30C ali celo manj. ©e preprostej¹e lahko opazimo delovanje nikotina na ¹tevilo srènih utripov, ki se med kajenjem in po njem poveèa. Akutni uèinki zastrupitve z nikotinom so bruhanje, glavobol, vrtoglavica, bledica, tresenje rok, izka¹ljevanje sluzastega izmeèka in splo¹na oslabelost organizma. Pri hudih zastrupitvah nastopi smrt zaradi ohromitve mo¾ganskega centra za dihanje in bitje srca.
Posledice kroniène zastrupitve z nikotinom se ka¾ejo ¹e posebej pri dolgoletnih kadilcih. Ti znaki so bolezenske spremembe na ¾ilah in srcu, izguba apetita z motnjami v prebavi, poveèano izloèanje kisline ¾elodènega soka, èiri na ¾elodcu in dvanajsterniku, boleèe motnje ob menstruaciji pri ¾enskah, posledièna sterilnost ali spontani splavi pri kadilkah, pri mo¹kih pa se lahko pojavi impotenca. Kronièni kadilci trpe za nespeènostjo, zmanj¹uje se jim ostrina vida, te¾ko razpoznavajo barve, pri nekaterih se pojavi celo nikotinska slepota.
Kolièina nikotina v cigaretah se giblje od 0,5 do 2 miligramov v eni cigareti, v nekaterih pa celo veè.
Nekatere ¹kodljive snovi v tobakovem dimu vsebuje tudi kondenzat dima ali tobakov katran. Pri cigaretah s filtrom se njegova kolièina giblje med 15 in 25 miligrami v eni cigareti. Pri kajenju 10 cigaret na dan se ga v 10 letih na sluznico grla, sapnika in bronhijev prilepi okrog 1 kilogram. Del se ga sicer izloèi, s za kadilce znaèilnim ka¹ljanjem. Sluzasti izloèek pri takem ka¹ljanju imenujemo kadilski katar. Drugi del katrana pa ostane predvsem v pljuèih, kar moèno poveèuje mo¾nost za nastanek pljuènega raka.
Z kajenjem kadilci vdihujejo tudi ogljikov monoksid, plin brez vonja in barve, ki nastaja pri izgorevanju tobaka in cigaretnega papirja. V vdihanem cigaretnem dimu ga je 3 do 5 odstotkov. Njegova koncentracija se spreminja s temperaturo, pri kateri cigareta gori in s poroznostjo cigaretnega papirja. Njegova kolièina nara¹èa proti koncu kajenja cigarete. Kadilci ga ne izdihujejo, ker skozi pljuèa zelo hitro vstopa v kri in se ve¾e na prena¹alce kisika v krvi, ki je hemoglobin. Izpodriva kisik v krvi, saj je sposobnost ogljikovega dioksida za spajanje s hemoglobinom veè kot 300-krat veèja kot pri kisiku. Zato pride pri hudem kajenju do pomankanja kisika v tkivih in organih. Ta plin je verjetno tudi udele¾en pri okvarah nerojenih otrok kadilcev.