Kajenje je eden izmed ¹tevilnih vzrokov za smrtnost, gotovo pa je najveèji izmed tistih, ki se jih da prepreèiti. Vsak dan v povpreèju umre veè tisoè ljudi prav zaradi kajenja in njegovih posledic. Kajenje tako pomori veè ljudi kot najhuj¹e epidemije. Kajenje ne povzroèa samo smradu obleke, rumenih zob in obupnega zadaha ampak ¹e veliko drugih, bolj pomembnih bolezni. Kajenje vpliva na 17 vrst raka, med njimi je najznaèilnej¹i pljuèni rak. Poleg tega pa so pomembni ¹e rak na grlu, ¾relu, ustni votlini, po¾iralniku, trebu¹ni slinavki, ¾elodcu, ledvicah in seènem mehurju. Kajenje povzroèa tudi kronièni ka¹elj, vnetje bronhijev in druge pljuène bolezni. Med drugim vpliva tudi na ¾e znaèilne bolezni kot so astma, napadi angine, vroèica, mrzlica in druge. Vdihavanje tobakovega dima je pomembno tudi za srce in o¾ilje, saj je nikotin eden glavnih vzrokov za srèni infarkt, poleg tega pa sam tobaèni dim zo¾uje srèno arterijo in tudi drugaèe ¹kodi srènim venam in arterijam. Kajenje poleg srènih ¾il ogro¾a tudi ostale ¾ile in pospe¹uje zaapnevanje ¾il, kar povzroèa slabo prekrvavljenost nog. Tako nekateri kadilci po 40. letu starosti opazijo, da jih vsake toliko èasa zaène boleti v meèih. Tako se morajo med hojo veèkrat ustavljati, dokler boleèina, ki je podobna krèu, ne popusti. Ta bolezen napreduje, èe kadilec ne preneha kaditi. Tako da v dalj¹em èasu pride do stanja, ko se nekatere ¾ile v meèih popolnoma zapro in je treba prizadeto nogo operativno odrezati. Nikotin je zelo ¹kodljiv tudi prebavnim organom, saj kajenje poru¹i ravnote¾je kislin v ¾elodcu, posledica je èir na ¾elodcu. To bolezen je mo¾no uspe¹no ozdraviti, vendar le, èe bolnik popolnoma opusti kajenje. V zadnjem èasu vedno bolj poudarjajo tudi vpliv kajenja na novorojenèke, saj so so dojenèki, katerih mama je med noseènostjo kadila, v povpreèju dosti la¾ji, prav tako pa kajenje v èasu noseènosti poveèuje mo¾nost rojevanja slab¹e razvitih otrok. Vpliv ima tudi na ¾enske. Zmanj¹a se jim plodnost, poleg tega pa kadilke v povpreèju veèkrat splavijo kot nekadilke. Gotovo je, da med noseènostjo kadita cigareto vselej dva. O kajenju je tudi znano, da kadilec, ki pokadi 10-20 cigaret dnevno, v povpreèju ¾ivi 5 let manj kot nekadilec. To je nekaterim kadilcem celo 'v¹eè', saj bodo manj èasa pre¾iveli na tem svetu, vendar pa se najveèkrat ne zavedajo, da je umiranje od posledic kajenja poèasno in boleèe. Ena pomembnej¹ih posledic kajenja je tudi pasivno kajenje, ki pa ne prizadene kadilcev. Kadilèev organizem se ponavadi ¾e nekako privadi na strupene snovi, organizem nekadilca pa na te snovi ni navajen in tako kadilec nekadilcu ¹kodi. Ugotovili so namreè, da nekadilec ob kadilcu, ki pokadi na dan dve ¹atli cigaret, inhalira isto kolièino tobakovega dima, kot èe bi sam pokadil tri cigarete. Zaradi pasivnega kajenja je tako nekadilec izpostavljen enaki nevarnostim in boleznim kot kadilec, ¹e posebno v primeru, da nekadilec ¾ivi oziroma dela v prostoru, kjer je veè kadilcev, ki tam tudi kadijo. Posebej je nevarno, èe nekadilec ¹ofira, medtem ko v avtomobili sopotniki kadijo, saj ¹oferju lahko oslabi motorièna dejavnost, lahko ga zaène sèemeti v oèeh ali pa dobi glavobol. Kot pasivni kadilci so posebej ogro¾eni astmatiki, srèni bolniki in drugi obèutljivi ljudje. Kajenje pusti za seboj hude posledice, vendar pa vse le ni tako èrno. Dokazali so namreè, da organizem po prenehanju kajenja sam zaène popravljati nastalo ¹kodo. Okrevanje je vidno nekje 5 let po prenehanju kajenja. Po pribli¾no 15 letih pa je umrljivost biv¹ih kadilcev enaka umrljivosti nekadilcev. Dve glavni posledici kajenja sta prav gotovo pljuèni rak in kronièni bronhitis. Pljuèni rak je bil ¹e pred pol stoletja zelo redka bolezen. Vèasih so ga odkrili pri obdukciji mrtvega èloveka, sicer pa so ga opisovali kot redkost. Toda obolelih s pljuènim rakom je bilo iz leta v leto veè. ©tevilo obolelih s pljuènim rakom je nara¹èala veliko hitreje kot ¹tevilo obolelih z rakom na drugih organih in danes postaja ¾e prav epidemièna bolezen. Predvsem je pogost pri mo¹kih, saj je kajenje osvojilo ¾enske veliko kasneje kot mo¹ke. Statistike ka¾ejo, da ¹tevilo obolelih s pljuènim rakom ¹e vedno strmo nara¹èa, ne samo v Sloveniji ampak po celem svetu. Mo¾nosti, da kadilec oboli za pljuènim rakom, so odvisne od ¹tevila pokajenih cigaret na dan. Povpreèen kadilec tvega pribli¾no 10x veè kot nekadilec, da dobi pljuènega raka. Strastni kadilec, ki pokadi veè ¹katlic cigaret dnevno, pa celo 20x veè tvega. Mo¾nosti, da kadilec zboli za pljuènim rakom, se ¹e bolj poveèajo glede na ¹tevilo kadilskih let. Namreè, èe podvojimo leta kajenja od 10 na 20, se nevarnost pljuènega raka poveèa za 16x. Raziskave so pokazale, da so v tobakovem dimu rakotvorne snovi, kar so dokazali tudi z razliènimi poskusi. Nevarnost pljuènega raka je torej za kadilce velika, vendar ga morajo najprej prepoznati. Najprej pomaga pri razpoznavanju rentgenska slika prsnega ko¹a, saj na tej sliki lahko odkrijejo neobièajna zasenèenja v pljuèih. Tako priporoèajo rentgensko slikanje vsem kadilcem starim nad 40 let, pri katerih se pojavijo spremembe v ka¹lju ali pa dobijo pljuènico. Vendar pa zasenèenja v pljuèih niso vedno znamenje rakavega obolenja, paè pa so lahko znamenja kak¹nih drugih bolezni. V primeru, ko zdravnik posumi, da gre za rakavo obolenje, nadaljujejo raziskave z razliènimi metodami. Èe je odkrit pljuèni rak ¾e zelo raz¹irjen,ni veliko mo¾nosti za ozdravitev. Takemu bolniku pomagajo z radioaktivnim sevanjem ali s citostatiki. To za nekaj èasa ustavi ¹irjenje raka, olaj¹a telesne muke in podalj¹a bolnikovo ¾ivljenje. Samo èe prenehamo kaditi, lahko delno zmanj¹amo nevarnost pljuènega raka. Kronièni bronhitis je v vseh dr¾avah na svetu najpogostej¹a kronièna pljuèna bolezen. Nanjo vpliva veliko stvari, med glavne pa prav gotovo sodi kajenje. V starej¹i ¾ivljenski dobi je ¾e skoraj vsakodnevna bolezen, ki jo razpoznavamo po veèletnem stalnem ka¹lju in sluzavem ter vèasih gnojnem izmeèku. Bolniki imajo kronièni bronhitis pogosto le za 'nadlogo', ne pa za bolezen, èeprav te lahko privede tudi do smrti. V glavnem imajo kronièni bronhitis za nadlogo, ker poznajo vzrok za nastanek, cigareto, vendar pa se le tej ne morejo odreèi in raje ¾ivijo z 'nadlogo'. Kronièni bronhitis je pomemben predvsem zaradi vpliva na sposobnost opravljanja dela, na invalidnost in tudni na vzroèno umrljivost. Znano je, da je pogost vzrok izostanka od dela prav kronièni bronhitis, prav tako je visoko na lestvici povzroèiteljev invalidnosti in tudi na lestvici vzrokov smrtnosti. Nastanek kroniènega bronhitisa temelji na tem, da pljuèa ostanejo takorekoè brez moèi pred ¹kodljivimi vplivi iz okolja. To pa je predvsem zrak, ki vseskozi prihaja v pljuèa, s seboj pa prinese razne pline in fizikalne delce, ki tako pridejo v stik s pljuènimi mehurèki. Vendar, glede na to, da je onsena¾enost zraka dokaj majhna, se to pri navadnih ljudeh, nekadilcih, ne pozna. Pri kadilcih pa, se ne pozna onesna¾enost na¹ega zraka, paè pa njihovo inhaliranje tobaènega dima, saj je v tobaènem dimu veè kot 100 miljonkrat veè ¹kodljivih snovi in delcev kot jih je bilo v zraku ob hudi katastrofi onsena¾enja zraka v Londonu. Takrat je umrlo kar 4000 ljudi, kadilci pa te strupe vdihujejo dan za dnem. Dokler imajo pljuèa dovolj 'moèi', se lahko ubranijo. Ko pa postane koncentracija strupenih snovi prevelika in se s sluz ne izloèa veè dovolj hitro, jo mora zaèeti izloèati sam èlovek, s stalnim, kroniènim ka¹ljem. Sluz, ki se nekaj èasa zadr¾uje v dihalnih poteh pa je idealna za razmno¾evanje bakterij, kar privede do tega, da se pri bolnikih pojavi pojav 'te¾ke sape', ko bolnik pri te¾jem fiziènem delu to¾i, da se hitro zadiha. Tako se, na primer, zadiha ¾e pri hitrem vzponu po nekaj stopnicah. Kasneje pa se zaradi zo¾anja sapnic ta bolnik zadiha ¾e pri la¾jem naporu. Kronièni bronhitis je torej pljuèna bolezen, ki se zaène z blagimi bolezenskimi znamenji, kasneje pa tako spremeni strukturo dihalnih poti, da okrni pljuèno in lahko tudi srèno funkcijo. ©tevilo obolelih se bo zmanj¹alo, ko bomo izbolj¹ali èistoèo na¹ega zraka. Med kadilci pa se bo ¹tevilo zmnanj¹alo le, èe bodo prenehali s kajenjem. Èe se kroniènega bronhitisa ne bodo v celoti obvarovali, se bodo vsaj re¹ili vsakodnevnega izka¹ljevanja sluzavega izmeèka, ki èez noè zastane v dihalnih poteh.